Mandljevi linški piškoti z borovničevo marmelado

Že teče drugi teden faksa. So nas kar zasuli s seminarji, vajami in podobnim. Ahhh, počitnice <3

Zaradi tega je tudi zmanjkalo časa za objave. In zato izkoriščam današnji dan, ko sem bolna obležala, da objavim, kar sem v zadnjem času uspela speči. Zadnji teden septembra je bil nabit s peko- linški piškotki, cupcake-si, cakepop-si in rojstnodnevna tortica za mojo Moniko.

Začela bom v tistem vrstnem redu, kot sem pekla, s piškotki. Recept sem opazila na blogu naredilaana, ki je eden mojih najljubših, sploh slovenskih kuharskih blogov. Ana res obvlada zadeve, sploh objave na blogu so top, tako natančno opiše postopke, da bi že skoraj težko kaj zamočil J

Mandlje sem pravzaprav kupila, da bi naredila makrone, potem pa sem ugotovila, da zanje rabim mandlje brez rjave lupinice. Porabila sem jih za tele piškotke, čeprav bi tukaj tudi mogla uporabit olupljene. Hehe, so pa vsi mislili, da so iz polnozrnate moke in ful zdravi J

MANDLJEVI LINŠKI PIŠKOTI Z BOROVNIČEVO MARMELADO

200g moke

120g sladkorja

150g mletih mandljev

160g masla

2 rumenjaka

Ščep pecilnega praška

Ščep soli

Marmelada razmešana z malo ruma

Vse sestavine zmečemo v skledo in zamesimo testo. Ovijemo ga v plastično folijo in damo v hladilnik, kjer naj počiva vsaj kakšno uro, dve.

Potem se lotimo valjanja. Lahko na običajen način, na pomokani površini. Lahko pa se poslužimo ene hude fore. Zame bo to sigurno zdaj stalna praksa. Testo namreč valjamo med dvema plastičnima vrečkama. Nič prijemanja na delovno površino in pa mehki piškoti vsi do zadnjega. Ker ne dodajamo stalno moke.

Izrežemo piškote poljubnih oblik. Paziti moramo le, da izrežemo enako število keksov z luknjami in brez. Ker nimam prav modela za linške kekse, sem razmišljala s čim naj naredim luknjo, da ne bo prevelika/ premajhna. Na koncu sem prišla do sklepa, da ima napravica za razkoščičenje jabolk ravno prav veliko odprtino J

položimo na pekač obložen s peki papirjem. Pečemo jih na 180°C, 7-8 minut. Ana v objavi pravi, da morajo biti ob vzetju iz pečice še mehki. Jaz sem piškote vedno pekla v nedogled. Ni čudno, da so bili na koncu vsi trdi. Ko sem jih vzela iz pečice, sem jih pustila še kakih pet minut na vročem pekaču, na katerem so se ta čas še pekli. Tako sem dobila mehke, nič zapečene piškote, ki so se kar topili v ustih.

Ko se ohladijo jih napolnimo z marmelado. To najlažje storimo tako, da marmelado z rumom razmešamo v skodelici in nato z dresirno vrečko nabrizgamo na kekse brez luknje.

Polovice z luknjami posujemo s sladkorjem v prahu, šele nato z njimi pokrijemo polovice z marmelado. To pa zato, da sladkor ne ubije barve marmelade in ostane močan barvni kontrast med marmelado in keksom. Tole mi je pa zaupala ena gospa kuharica »and it makes sence«.

Zložimo jih v škatlo, ki se da zapreti. Čez noč se bodo piškoti še dodatno zmehčali.

Veliko uspeha pri peki!

sladkosnEda